Tdm, dvestota objava. Hvala. Hvala vsem zares, ki me berete, gledate, komentirate. Kmalu pa pričakujem tudi tisoči komentar .. Ta okrogli komentator bo nagrajen.

Updejt: GoLa je okrogla komentatorka! še dokaz.

Saj veste kako pravijo - povsod je lepo, a doma je najlepše. Lažejo! Najlepše je na Snežniku. Mislim, da je to edina lokacija na svetu, kjer se ne pritožujem nad snegom.  Slik je še, te so bolj.. potopisne ;)
Aja, in vse fotke so photoshop free! Še sama nisem mogla verjeti, ko sem jih naložila. Bi rekel moj kolega - futoni so v zraku!

Današnje vreme si zasluži eno fotko iz filma. Leta 2004 nekje v megleni Španiji.

Priznam, zlagala sem se. Včeraj sem imela čas pogledati tudi na tla. Majkemi, da če bi še pet minut čakala, da bi kak škrat prišel izza te gob’ce in mi rekel: ‘Nina, a ne bi šla na morje..‘

Danes imam čas samo za en hiter pogled v nebo.

It’s a simplicity that makes things beautiful.
*Max Bill

Čeprav je bila sobota siva in piškava, je svet s kul muziko (ok, in z dvemi kliki v Lightroomu) veliko lepši!

Včeraj soncu nisem dovolila, da me pretenta , češ ‘sonce je, zunaj je 15 stopinj‘. Nika, noka, roleta je šla dol. Kar je idelano za mini filmski maraton. Ja, filme vlečem dol z neta, ker ne maram kinodvoran, ker nimam dinarja za dvdje in ker mislim, da nas Hoolywood itak izkorišča. Sigurno me bodo enkrat poguglali in naredi film po mojem dolgočasnem življenju! ;) Načeloma tudi filmov ne maram - so predolgi, sam če je zunaj minus, ni nič predolgo. Torej: najprej Whip it!, ob katerem sem se zabavala, dol padala za Ellen Paige in njenimi outfiti in občudovala Juliette Lewis. Potem New York, I love you (grafična podoba tega filma mu ne dela prevelike reklame), ob katerem sem uživala, furala nostalgijo in se odločila, da bo res treba kmalu it. In na koncu še film za kako solzo potočiti  - The boys are back, ki me je navdušil s prekrasnimi posnetki avstralske krajine, pa tudi sama fotografija v filmu je bila odlična pet. Pa še Sigur Ros so poskrbeli za muziko. Enihu. četrtek kot se šika in danes prosim, da bo 15 nad ničlo, ker sedaj dolgo časa ne bom nič gledala. In to je uradno moj najdaljša objava v življenju!

Že nekaj časa se nisem pritoževala, sam to je pa višek.. Ti minusi me silijo v to, da sanjam samo o dolgem vročem poletju, čistem morju in svobodi.

Tale objava bi morala biti napisana pred mojim kolapsom bloga. En popoldan grem okoli naše hiše, pokukam sosedovim v klet, vidim hudo steno, si pofotkam noge, pridem domov, pogledam rssje in vidim podobno objavo pri Ani. Enihu, rada bi povedala, da kako mi je všeč internet, da se taka kul naključja dogajajo. Pa rada imam tudi sosedove in naš Podgrad.