poke.

Lanska jesen, letos še nisem bila odzunaj.

Takoj podpišem za tako jesen, kot je danes!

A veš tisti filing, ko se zjutraj zbudiš, ura kaže 8, pa je v bistvu 7 in se nasmehneš, kava je že skuhana, pes te uboga.. Klikneš na ta novi komad od Zero 7 in.. Joj, če bi danes laufala na maratonu, bi garant zmagala (ja, Nina, na 300m progi!). Enihu, vse je ok, da bi skoraj fejk oblake rabila…

Saj veste kako imajo sosedovi zmeraj lepše rože in večje češnje in bolj pokošeno travo. No, pri nas imajo sosedovi tudi lepše luže.

Malo (beri ful) sem v gužvi in edina prava pavza pride med kosilom. Vse ostale obroke jem pred računalnikom. Če jih sploh jem.

Se spomnite mini ilustracij za beležko za glasbeno šolo na Ptuju. Zgodba se nadaljuje s serijo plakatov  za Glasbene večere. Glasbeno šolo vodi moja prijateljica in bivša cimra iz srednje šole Veronika (poroke št. 5).

Ali Pinocchio po italijansko, ker je bil tam kupljen. Igrača, ki sem jo dobila za prvi rojstni dan.

15. oktrobra, en mesec prej ko je treba na avtih menjat gume, začnem jaz uradno cviliti, tarnati in jokati, kdaj bo poletje! kdaj bomo spet obuli japonke, čutili svežino, jo mahnili kar tako in s sabo nam ni treba vzeti majice z dolgimi rokavi, kdaj bomo pihali od vročine in kdaj bom spet vesela. Še koliko časa je do prijetnega srkanja pive, spuščenih šip na avtu, zbzdehanih oblekic, poletnih hitičev, modrine, sveže zelenjave in ležanja v travi.

Danes sem bila malo okoli in mal odoma, utrujena pa malo več kot malo.