Čeprav je bila sobota siva in piškava, je svet s kul muziko (ok, in z dvemi kliki v Lightroomu) veliko lepši!

Včeraj soncu nisem dovolila, da me pretenta , češ ‘sonce je, zunaj je 15 stopinj‘. Nika, noka, roleta je šla dol. Kar je idelano za mini filmski maraton. Ja, filme vlečem dol z neta, ker ne maram kinodvoran, ker nimam dinarja za dvdje in ker mislim, da nas Hoolywood itak izkorišča. Sigurno me bodo enkrat poguglali in naredi film po mojem dolgočasnem življenju! ;) Načeloma tudi filmov ne maram - so predolgi, sam če je zunaj minus, ni nič predolgo. Torej: najprej Whip it!, ob katerem sem se zabavala, dol padala za Ellen Paige in njenimi outfiti in občudovala Juliette Lewis. Potem New York, I love you (grafična podoba tega filma mu ne dela prevelike reklame), ob katerem sem uživala, furala nostalgijo in se odločila, da bo res treba kmalu it. In na koncu še film za kako solzo potočiti  - The boys are back, ki me je navdušil s prekrasnimi posnetki avstralske krajine, pa tudi sama fotografija v filmu je bila odlična pet. Pa še Sigur Ros so poskrbeli za muziko. Enihu. četrtek kot se šika in danes prosim, da bo 15 nad ničlo, ker sedaj dolgo časa ne bom nič gledala. In to je uradno moj najdaljša objava v življenju!

Že nekaj časa se nisem pritoževala, sam to je pa višek.. Ti minusi me silijo v to, da sanjam samo o dolgem vročem poletju, čistem morju in svobodi.

Tale objava bi morala biti napisana pred mojim kolapsom bloga. En popoldan grem okoli naše hiše, pokukam sosedovim v klet, vidim hudo steno, si pofotkam noge, pridem domov, pogledam rssje in vidim podobno objavo pri Ani. Enihu, rada bi povedala, da kako mi je všeč internet, da se taka kul naključja dogajajo. Pa rada imam tudi sosedove in naš Podgrad.

Po mučnem ponedeljku definitno paše zeleno - kiviji iz vasi, Colour Mania in Oloop žajfica - hvala Polona!!

Sobota se je nadaljevala z razstavo fotografij Punkrock koncert 1997 - 2008 v galeriji Hodnik v Ajdovščini. Avtor fotografij je Rok, fant, ki skrbi za tehnično izvedbo značk. Razstava bo na ogled do 23. februarja.

updejt: Punkrock koncerti skozi fotografski objektiv skozi kamero na Vesti

Vikendaška Ljubljana je bila kot iz filma (zato takšne fotke). Še lepše fotke pa seveda pri Ani.
Enihu - ne bom pozabila na nova poznanstva, najboljše koktejle in skandinavski pridih, na sivo ljubljansko jutro, najboljše sobotno chilliranje in pomivanje. Pa na ajdove rezance tud ne!

Nadaljujem serijo plakatov za Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Letos furamo  abstraktno!! ;)

Ah, že šestkrat sem nekaj napisala in zbrisala. Ne najdem ta pravih besed, ki bi opisale najbolj stajliš paketek, ki sem ga dobila danes zjutraj. Še poštar je pohvalil papir! V njem pa, ena bolj čudovita stvar od druge - ajdina totka, čestitka, da o škatli sploh ne govorim, pa čaji (taki, ki si jih ponavadi ne upam kupiti) in tale avto za Ivana! Barve so čist moje. Ajda, lepa ti hvala zares.

Enihu, nazaj sem. Ne me spraševat, kaj se je zgodilo, ker ne vem. Brat mi je sam rekel,  da me preveč ljudi bere. Tako da.. nehite me brat!! Hecam se. Režim na blogu bo sedaj malo drugačen, fotke se bodo nalagale od nekje drugje, tako da bi prosila za potrpljenje tu pa tam. No, in tako sem jokala, dokler sem bila brez doma. Tako jokala, da so si še sardele v mojih solzah našle zabavo.