tla

Priznam, zlagala sem se. Včeraj sem imela čas pogledati tudi na tla. Majkemi, da če bi še pet minut čakala, da bi kak škrat prišel izza te gob’ce in mi rekel: ‘Nina, a ne bi šla na morje..‘
This entry was posted
on Thursday, February 4th, 2010 at 13:39 and is filed under doma.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
You can leave a response, or trackback from your own site.
February 4th, 2010 at 13:58
waw. mogoče če mi vsi fino gledamo v to sliko, da se bo prikazal. že zadnjič sem mislila napisat, da živiš v čudežni deželi. za devetimi gorami, za devetimi vodami leži majhen ribnik…
February 4th, 2010 at 14:48
ne morem verjet, da nimate snega… jst bi tud pomlad!
February 4th, 2010 at 15:56
goba je lepa, ma tudi mah ni slab - moj najljubši. fotografija pa odlična, seveda.
February 4th, 2010 at 17:45
oooo, kako lepooo :) saj gobica je tudi lahko en majhen škrat :)
a si se ulegla na tla, da si jo ujela?
February 4th, 2010 at 18:09
@sanja . ne, je na takem kmanitem zidu vsa ta zadeva.
@pegula . hvala, hvala
@katja . tisto od zadaj je sneg. včerej je še bil, danes ga pa ni več. tralala
@ana - ah, čudežna. ne vem, kolko je čudežna. mogoče smo dobri samo v detajlih. že zadnjič, ko je ekoas razlagal, kako se mu naša vas na mojih fotkah zdi magična, se zdej za fanta bojim, da ko bo prišel na obisk, da ga ne bo kap od šoka. ;)
February 4th, 2010 at 18:46
Nina, prosim ne jej vec teh gobic, saj ves, da ti glih ne denejo dobro :P
cmok