eno leto
Tako, pa smo prišli do prve obletnice. V bistvu je hitro minilo. Saj poznate tisti rek, kako čas beži, ko se zabavaš. Saj je bilo dosti zabave in lepih trenutkov, bilo pa je tudi dosti saferja, težkih besed (predvsem s strani prijateljev), neplačanih računov (spet s strani prijateljev),.. Ampak danes ni dan, ko bomo stokali, čprav to radi počnemo. Na-aaa. Danes je dan, ko se bom zahvalila vsakemu posebej.
Še to, večkrat me ljudje vprašajo: a ti je kaj žal, da si šla.. – in še preden uspejo dokončati vprašanje, že odkimavam. Nikoli. Saj ne pravim, da sem se imela v javni upravi grozno (najbolj kul kolektiv ever, vam maham čez ekran), samo občutek, ko v življenju počneš, to kar te veseli, je mastercard neprecenljiv. Tudi če je blo moje življenje v zadnjem letu en sam .. (ne najdem prave besede za roller coaster) in si nisem mogla privoščiti dosti stvari, ga ni dinarja, da menjam.
Dosti o meni, danes bom jaz govorila o drugih. Po vrsti:
Prvi veliki hvala z ljubeznijo gre moji familiji, predvsem naši mami, ker nisem glih zgled pridne hčerice (ne kuham, ne perem, ne pečem, ne pospravljam, ..uf, upam, da tega ne berejo moji (bodoči) snubci!! ;) sem pa ful zabavna, če kja šteje). Takoj za njo talam lepe besede bratu (sori za vse ‘internet ne dela, umrla bom’ klice) in sestri (za vse artiš stvari, pri katerih se vprašam ‘a sem res iz te familije doma’ in vsa peciva in seveda za nečaka) in napol slepemu Flipu. Hvala, hvala!
Drugi hvala s pogumom gre eni Evi. Zdaj boste vsi rekli, kaj pa ma ena sardina tle veze. Po pravici povedano je Eva tista, ki je rekla, naj ne mečkam, naj pošljem portfolio. Pa tudi ko sem v filing Eltona Johna (spoiler alert – vsi tisti, ki ste gledali zadnji del Californication, boste vedli o čem govorim), je ona tista, ki me nadere. Pač prva je odkrila, da me je treba sam nadret! ;) Eva, vogalna pisarna te čaka!
Tretji kafetast hvala gre k bližnjim in daljnim sosedam. Podgrad je z vami malo manj dosadna vas/mesto. Hvala, Mateja, Andreja, Sandra in Breda. In vse fantovsko potomstvo.
Četrta hvala z artish pridihom gre vsem, ki sem jih preko bloga spoznala še v živo. Zdaj se na veliko smejem pametnjakovičem, ki trdijo, da internet ubija socialne stike. Moje eno leto je bilo polno novih čudovitih prijateljstev. Po vrsti, ne nujno v tem vrstnem redu - pepermintova Katja, hvala za moj prvi intervju in za vse lepo na tvojem blogu. Pa fensišmensi Ana, hvala za vse infote pa za slike in boršetke, na katere gledam z zdravo zavistjo. Pa kameleonska Vanja, hvala, ker si besedi izkoriščevalska dala nov pomen! Pa hvala Ekoasu za fashionista objave in Kajikaji, ki me vsakič spomne kako kul je biti študent. Pa Heleni, čeprav sem te spoznala v zadnjem trenutku, se mi zdi, da smo v navezi že od vedno. Pa hvala, Rok, ki noče biti socialen, you know the picture. ;)
Peta hvala, ki bi bla lahko tudi prva, samo sem jo napisala na zadnje mesto, tako da se ne bi kdo ustavil ob svojem imenu in potem nehal brat. ;) Največja hvala, taka od Londona do Bangkoka, pa vsem vam - vsem ki me berete, pa tudi tistim, ki me ne berete – to vem, ker vsakič, ko se slišimo, sledi: ej, kako maš že blog? (ja, Dušan, to si ti). Preveč osladna bom, če bom povedala, koliko mi pomenijo vaše besede. Če delaš sam, je vsaka pohvala/kritika pomembna in tako izkoriščam blog za mojo rast. Pa vesela sem, da moj blog včasi postane pravi žur plac - mr.tina tukaj imaš veliko zaslug tudi ti! Tenkjuverimač. In tako - upam, da ne bom koga spustila - zajamem sapo in tri, štiri: Hvala, Pegula, GoLa, Matilda, mr.tina, Elevenstar Polona, FlegmaStegno, Ajda cveti, Milivanili, Teta Bina, Doroteja, Koka, Pera, Objemi drevo, Pullga, Maša, Ana, Helena, Rdeča kapica, martinKa, Fortunajda, Špela, teta poli, Vinkovangogh, Creatissimo, Barbara, Darja, Kitty, veronica, Urssa, Sanja, Bančkula, Embrace, Katja, Tina, Maja, Serz, Sonja, Monika, Janja, Petršilček, Marna, Urša, Joško, PF, Anja, Maja, Ninochka, Ruth, Leaidea, Funchi, Storyteller, Melita, Vale, Strid, Nina, Ada, Nea, Blažek, Mehčalec, Anja, Neža, Nataša, Manca, Iza, Jaša, Polona, Matej, Jure, Luka, Jaša, Blanka, Metka, Tiva, Polona, Erika, Katarina, Vanja, Rok, Tjaša, Lucija, Ana, Ana, Tjaša, Anja, Helena, Polona, Jelena, Katarina, Tjaša, Katja, Tina, Nataša, Nina, Nina, Katja, Tina.. Ja, vem, preveč časa imam ;) Iskrena hvala za vsak klik in komentar.
In še za konec, ker vseeno je jubilej – česa si želim za naprej: malo več samodiscipline in samozavesti, da bom znala večkrat rečt ne (grozno se sliši, vem), bela tla v pisarni, dolgo poletje, sitotiska (spet), veliko izkoriščevalskih kav, več papirnatega risanja in smeha.
Aja, žur s filanimi paprikami bo! Ampak ko se vključi gretje na terasi in ko se zinštalirajo zastavice.
April 1st, 2010 at 08:22
da grem kar po vrsti:
- samozavest je že tukaj, to si dokazala eno leto nazaj
- samodisciplina - hm - pa saj ti kar gre
- NE - ja ja, to se pa kar nauči - ti podarjam darilni bom za enourne inštrukcije pri meni doma
- bela tla v pisarni - ti posodmo kombič, pa brž v ikejo po bel laminat, pa ga postavmo v enmu dnevu - sej imaš zadwosti žlahte
- ne vem, kaj pomeni dolo poletje, tako da tuki ne morem napisat komentarja
- veš, da si na kavo vabljena vsak dan, te bom že kako izkoristla
- če čš, ti lahko dam papir, sem bla glih v ikeji
- pa še žgečkam te lahko na kavah, pa se boš smejala do nezavesti
v glavnem čestitke še enkrat. čuj, a kej zaposluješ? :-)
April 1st, 2010 at 08:30
Čestitke!! se mi zdi, da je blo prejšnji teden (da ne napišem glih učerej), ko si dobila odločbo in smo bli u kokoloti na pijači… se še spuneš???
April 1st, 2010 at 09:01
wiiiiiiiiii, nina lena pa u resnici sploh ni tok lena, kot se dela, da je :)
res, ful si nardila v enem letu in vesela sem, da sem bila lahko del zgodbe tvojega prvega samostojnega leta! pa če to ni najbolj carsko, da se človk sam mal dere, pa mu že ponujajo vogalno pisarno ;)
moja no.1 blogerka, keep up the good work!!
April 1st, 2010 at 09:30
Čestitke za pogum leto dni nazaj, woohoo za obletnico in za neustrašnost! Mimogrede, malo “lenobnosti” (kot ji ti praviš) je predpogoj za kreativnost. Nisem še srečala totalno discipliniranega kreativca… in prav je tako ;) Pretiran red ubija igrivost, brez igrivosti ni heca, brez heca ni… pa saj sama veš :D
Še sto let in da bi dobila bela tla in doživela neskončno krasno poletje! :)
April 1st, 2010 at 09:32
joj, kok si to fino napisala. se mi je kar milo storilo. lepo da praznuješ - meni sploh ni prišlo na pamet, ampak imaš prav!
lepi trenutki so super, slabi so šola, dobro jih izkoristi, da se ne bodo ponavljali, nima jih pa smisla preveč podoživljat… pa veselo naprej, na boljš!
čestitke za prvo obletnico! vse naj naj v naslednjem letu!
April 1st, 2010 at 09:35
babe (to mislim v lepem pomenu), hvala. vem, da bo zvenelo osladno za cel paket vanilijevega sladkorja v ta novi dozi, sam res mi ful pomenijo te besede!! ;)
April 1st, 2010 at 09:49
Juhu, vse dobro se šele začenja, boš videla! Želim ti veliko navdiha v obliki morja, sonca, češenj, mačkic, koles in konec koncev tudi dinarčkov!
April 1st, 2010 at 10:01
[...] This post was mentioned on Twitter by Živa, nina lena. nina lena said: eno leto na svojem :: http://tinyurl.com/ybzg799 [...]
April 1st, 2010 at 10:02
Mene pa ni na seznamu, smrk, smrk! Mogoče sem pretiho, ko prebiram tele blogerske zabeležke takoj ko se pojavi frišna?
Tud jz imam podobno štorijo, moja bo stara eno leto - junija. Tudi meni ni nič žal.
Čestitam za preživetje in verjamem, da bodo stvari iz spiska prišle ob najlepšem možnem trenutku in v vrstnem redu kot ti bo prav. Srečno še naprej!
April 1st, 2010 at 10:05
cestitam za tak pogum in predvsem za pogumna jajca (ker js jih nimam, vsaj v takem paketu ne) :))
srečno!
April 1st, 2010 at 10:08
oprosti, sem hitela z objavo, si dobisana! hvala tudi tebi! ;)
April 1st, 2010 at 10:10
nina,
že v uvodu k intervjujčku mesece nazaj sem napisala, da si lahko vsem za zgled. vsem mečkačem in sanjačem, ki neki mencajo in sanjarjo, nč pa ne naredijo za to, da bi blo blo bolj fino. ker, tud če so ti izkoriščevalske prasice stale na poti, si šla čez to, ker tega pač ne rabiš, da ti kvari svobodo in zabavo in ljubezen. in lej, kolk si v prvem letu naredila in kolk ljudi vsak dan klikne na blog in občuduje vse, kar pride izpod tvojih rok in glave. !!! KAJ ŠELE BO!
čestitam in sploh ne dvomim, da tvoji časi, dobri časi, polni odličnih projektov šele prihajajo.
April 1st, 2010 at 10:17
filane paprike?????? kjeeee????? kjee???????? hehehe
Drugače pa se mi zdi fino, da si ena tistih ki RES sledi reku: she turned her can’ts into cans and her dreams into plans.
upam da se še dolgo beremo, ker mi je tvoj blog všeč. res mi je. tko je =) pa hvala za značkice vse ki sem jih dobila, pa komaj čakam da se usedemo na sončka in pijemo čaj …
April 1st, 2010 at 10:22
Zmaga! Čestitke!
April 1st, 2010 at 10:40
Bom pa se jst rekla - cestitke za pogum in vse hude stvari, ki si jih spravila na svet v zadnjem letu :P
April 1st, 2010 at 11:33
čepico z lasišča (pa smo spet pri kavkaških dečkih) ter s krožnikom in vilico v vrsto.
take odločitve so vedno najboljše.
April 1st, 2010 at 12:01
Tisti, ki smo na svojem že malo dlje, te samo pomirjamo, da se da lepo zdržat. Če si še naprej priden. Kar se tiče raznih poslovnih samodisciplin … to ponavadi zdrži prvega pol leta (vsakokrat), pol je pa spet bolj štala. Kar se tiče rečt ne … to pride pa z leti ;)
April 1st, 2010 at 12:07
ej ej, js sm tut že tam (skup s celim svojim egotom, k je pred 18 sekundami narasel za natretjo potenco, k sm se prebrala na najQL blugu)! v vrsti za nabasane babure, sevede. pa škatla vanili cukra je A MUST! Pa hvala za broškice, naaaaajs! res, Nina, z eno besedo, mi te mamo radi!
PS: lahko prinesem domače paradajze za k nabasanim paprikam.
April 1st, 2010 at 12:15
še na mnoge lejte! :)
April 1st, 2010 at 13:12
Nina čestitke! Še dobro da imam robec pri sebi, sem se ob branju kar malo zasolzila! ;)
April 1st, 2010 at 13:59
Hoj Nina, čeprav se virtualno poznava šele krajši čas, čestitke tudi z moje strani! Sama sem sicer pred manj kot letom diplomirala in diplomam ustrezno iskala zaposlitev v šolstvu oz. javnih zavodih, potem pa se le okorajžila in tudi odprla svoj s. p. In zdaj me tudi vsi sprašujejo, če mi je žal, če ne bi bilo veliko bolj fino biti v šoli, kjer je vse tako varno (itak da ni, pojdite malo v šolo - se ti zmeša), ni ti treba skrbeti za birokracijo itd. NE HVALA! Svoje sedanje službe ne zamenjam za nič na svetu, pa čeprav je mesečni prihodek lahko znatno manjši od tistega, kot bi ga imel v šolstvu. Ga ni denarja - glavno je, da človek uživa v tem, kar dela - ne glede na denar, čeprav je fino, da ga imaš :) Punce, ki se odločimo za s. p. namesto za javno službo, smo definitivno med najsrečnejšimi!!! Le tako naprej, ane!
April 1st, 2010 at 15:00
Čestitke za obletnico in vse dobro še naprej.
Mi je žal, da pri nas kure ne nosijo taka jajčka :))))
April 1st, 2010 at 15:00
ninalena, vse čestitke za prvo obletnico. in pa svaka čast, da si mela “jajca” (ups. pardon, pogum se menda reče), da si se spustila v samasvojšef job. delaš super stvari, tako da ti želim da boš v naslednjem letu dobila še več motivacije, noro dobrih idej, in bodo barvice, flumastri in etc… tekli kot namazani. :) srečno!
April 1st, 2010 at 17:01
NINA ČESTITAM!
Pred letom si sprejela odločitev. Ki je korenita in odtehta marsikaj. Odločila si se, da daš prostor sebi in svoji kreativnosti, da si daš možnost, da zaplavaš s polnim tokom! Za to je res potreben pogum (ali pa biti dovolj neumen se včasih vprašam tudi sama sebe - letos praznujem 5 let te odločitve…). In se splača! Biti pogumen in levjesrčni in verjeti in vztrajati, čeprav včasih padeš in že res težko verjameš…
Ampak Nina, to si ti!
Pogumno in zvesto sebi naprej!
Vse lepo ti želim moja sorojenica ;-)
April 1st, 2010 at 17:33
You go girl! :)
April 1st, 2010 at 17:34
no, pa bom še jest napisala svoj prvi komentar ever (mal te kopiram nina :o)))
čestitke ob 1. obletnici in kar tako naprej.
in kumej čakam te punjene paprike. kdu jih bo pa naredil?? :o))))))))))
April 1st, 2010 at 18:01
klanjam se!
čestitke za “jajca” ja … in veliko uspeha še nadalje, s tvojimi idejami!!
April 1st, 2010 at 18:06
kul.
April 1st, 2010 at 18:23
…aja v bistvu sem še nekaj drugega hotel povedat. Vedno ko berem tvoj blog se mi zdi totalno kul, da je nekdo od nas rekel ne ziher službi v javni upravi, pustil vse in sledil tistemu kar res hoče v lajfu počet, tako da ti definitivno čestitam za to. ..sicer so pa tvoji posti vedno fini za prebrat in pregledat, tud če gre samo za close-up lokalnega asfalta.
Uživaj v svojem peskovniku.
April 1st, 2010 at 18:43
vse lepo ti želim še naprej!!!
April 1st, 2010 at 19:37
radi te klikamo in komentiramo in naročamo značke in taku :) vse lepo!
April 1st, 2010 at 19:46
bi mi uzelo preveč mesta, taku da imaš na mojem blogu objavo samo za tebe :)
April 1st, 2010 at 22:23
Navdihujoč zapis, ni drugega za rečt…daje nek občutek, da je prav zares vse mogoče, če si tega dovolj močno želiš :)
Hvala tudi tebi za vse značke (za katere vsakemu, ki vpraša, in tudi tistim, ki ne, ponosno povem, kje sem jih dobila), za pozitivno energijo, ki sije z bloga, in za lepe zapise, ki tudi takrat, ko so “samo” slikovni, polepšajo dan!
Želim ti še veliko takih in še lepših let! :)
April 1st, 2010 at 22:28
Tvoja prevetrena primorska svežina vedno prija, zato ni bojazni, da ne bi tudi vnaprej vsakodnevno kukala sem in uživala ob tvoji stvaritvah. In zapisih. Ki so, kljub prisegi (glej zapis z dne 29. januar 2010), tudi dolgi. :) Na še mnogo ustvarjalnih let! Vem, da bodo ideje ostale na varnem, saj sta s tabo Silvo in Flip. :)
April 2nd, 2010 at 11:06
pogumno naprej, svet je lep ;)
April 2nd, 2010 at 16:24
Res navdihujoč zapis! Z veseljem skočim sem, tvoj stil mi je zeeeeelo pri srcu. Veselim se novih dosežkov, tudi zapisov na tvojem res must blogu.
April 2nd, 2010 at 20:43
na pa sem zamudila ta veseli dan. preživela sem ga na relaciji postelja wc. darovanje krvi se je zame tukaj končalo. še vedno nisem povsem ok, pa bom raje kratka.
hvala za lepe besede, lepo je v tvoji družbi, preko bloga in v živo…
April 2nd, 2010 at 21:26
Mene si pozabla!!! :-))))
Sem redna bralka in sploh oboževalka fotk iz Podgrada!
April 4th, 2010 at 20:36
Hej,
čestitke in še tako naprej.
E
April 6th, 2010 at 09:12
Še jaz … malo z zamudo: Zdaj imava skupen praznik! Sem sicer že v živo večkrat povedala, da vsaka čast za lansko odločitev. In seveda tudi tebi hvala, ne samo za zabavan blog in vsestransko ustvarjanje … zaradi tvoje svobode je bilo tudi moje lansko ’svobodno’ leto veliko bolj zabavno, da o juretu niti ne govorim :)
Komaj čakam žur na terasi s paprikami in lepinjicami in …
April 11th, 2010 at 08:57
Meni se zdi, da si že leta tukaj. =)
April 11th, 2010 at 21:22
o madona. zdej me je pa kr mal sram, da tole vidim šele zdajle (ajde mam izgovor - pišem ti že s severa, a vseeno!)
skratka, čestitam iz srca! :)
in želim ti malo več samodiscipline in samozavesti, da boš znala večkrat rečt ne (grozno se sliši, veš), bela tla v pisarni, dolgo poletje, sitotiska (spet), veliko izkoriščevalskih kav, več papirnatega risanja in smeha.
pa zraven še vse kar je dobrega, lepega, dogodivščin-atega, razburljivega in zanimivega! da bi ti laufalo vsako leto še bolje in bolje in bolje!!!
April 2nd, 2011 at 12:27
[...] se piše danes. Ampak je isto pomembna. Enihu, moja samostojnost je upihnila drugo svečko. Lani sem se na veliko razpisala, letos bom bolj kratka. Pa ne zato, ker se imam v tem letu manj ljudem [...]