krog po Reki
Včeraj ni bilo druge kot it na kosilo na Reko. Vsako toliko je potrebno zamenjati zrak, pa tudi če je za par ur. In zrak v Reki je kul (razen v ribjem delu tržnice). Reka je itak kul, pa tudi če greš samo en krog po tržnici, do pomola, kjer pomahaš adijo, potem en hiter gor in dol po Korzu in po zahodni obvoznici domov. Tri ure, ki spremenijo dan.
May 13th, 2010 at 09:18
O, nisem vedela, da obstaja še kak fan Reke. No, očitno sva vsaj dve :D
May 13th, 2010 at 09:21
ja, tak velemestno, ladjedelniški, ležerni značaj ima. in glede na to, da jo mam dobre pol ure stran, jo še premalo izkoriščam.
May 13th, 2010 at 09:27
ql fotke
May 13th, 2010 at 09:28
sploh artičokasta allstarka :)
May 13th, 2010 at 09:35
hihi, allstarka je pa iz podstrešja. sestra pravi, da je njena iz prvega letnika srednje. tako da hodim naokol v vintidž filingu! ;)
May 13th, 2010 at 09:36
Ja, življenje pod Italijo, ki je bilo za male slovenske vasi mučno, se Reki še zdaj pozna v tem značaju velikega mesta. Sicer za prebivalce, ki so od tega živeli, ni fajn, ampak odkar je brez industrije (predvsem tovarne papirja, ki je bila grozljiv onesnaževalec) in diši večinoma po morju, je Reka super. Na južnem robu mesta, kamor redno zahajam, so v zadnjem desetletju dobili dom celo morski ježki. Veliko njih.
May 13th, 2010 at 09:38
danes kot kaže na veliko odgovarjam ;)
trikrat hura za zaprtje tovarne papirja, ker je Reka tako dobila najbolj kul plac festival ever- Hartera.
May 13th, 2010 at 09:41
Sem šla prav brat, kaj sem o Reki (no, o Pećinah) zapisala pred kakima dvema letoma.
Re: Hartera, da da :)
May 13th, 2010 at 11:17
Reka je meni ljuba zelo. sicer sem bla tam samo ene 10x, ali ipak.
na fotkah mi je pa najQL spinič z artičokami (zdele mam food-fetiš obdobje). fantastiš!. ja, pa vreme. itaq. všeč mi je Reško vreme.
May 13th, 2010 at 11:30
Reko sem včasih bolj pogosto obiskovala in vse “mondene” pritikline kot so Opatija & Co. Reko zaradi žuranja, službeno, podeželje pa zaradi šetanja in kapučinanja. Sploh premalo hodim južno. Sploh premalo hodim, se vozim, letim…in zato postajam zlobna in grda.Zadnja fotka pa izgledaa ko kaka tvoja ilustracija;-D
May 13th, 2010 at 12:23
u reki je ful fanj.
nisem vedla, da te allstarke nosiš tudi med ljudmi.. :) sm mislila, da so samo za okoli hiše..
May 13th, 2010 at 13:54
Reka je hud gud.
včasih so imeli sijajno alter sceno tam doli. najprej do MKNŽja na delanje lukenj v strop, ko se zdani pa Reka ali Opa-opa-ti-i-ja. da prideš k sebi (dobesedno in metaforično).
May 13th, 2010 at 14:07
fotke za na steno!
May 13th, 2010 at 14:27
Ko se naslednjič odpravite na “našo” Rijeko;-) se potrudite in pozpnite na Trsat, krasno mestece nad Rijekoreko, kjer je med drugim (in sporedno) nastala ena fina nova arhitektura sakralna rahitektura http://www.archdaily.com/40969/pope-john-paul-ii-hall-randic-turato/ (aja,Trsat je romasko mesto) in če se navežem na arhitekta Turato/Randič - Zelo priporočam prekarsni Lapidarij v Novem gradu. Njami to je to - http://www.muzej-lapidarium.hr/index.php?ln=hr&w=povijest&id=3
May 13th, 2010 at 15:47
Krasno! PS A ni krasno, da pričakuješ dež, posije pa sonce?
May 13th, 2010 at 19:18
matilda, hvala za nasvet! naslednjič ko grem na Reko, grem po stopnicah na Trsat, majkemi!!!
flegma, nekateri ta postopek, mknž-moremore, poznajo še danes. ok, razen lukenj v stropu ne. teh, od kar ni zgornja dvorana v uporabi, ni več.
May 14th, 2010 at 08:34
že dooolgoooooooo senisem sprehajala po reki - opatijo in lovran obiščem pogosteje. ma ti tele fotke prav kocine dvignejo pokonci. čeprav priznam, da so me vedno motili miljonti galebi. vsakič sem pridobila kakšen kakec na takšni ali drugačni jakni, majici, kdja pa kdaj tudi na glavi :-(
May 14th, 2010 at 08:35
joj, ne galebi - golobi :-)
May 14th, 2010 at 08:39
uu, da moje fobije nad golobi sploh ne povem!! ko sva se s kolegico šetale po Korzu in me je vprašala, če bi imela na Reki, sem pomislila.. ta čas je mimo mene je nevarno nizko poletel en golob.. sem takoj rekla ne! ;) v ljubljani se izogibam tistega parka pred sodiščem samo zaradi golobov.
May 14th, 2010 at 15:35
hehe, pri nas doma sta si dva golobčka sestavila gnezdo, se menjala, menjala, čuvala, grela in zdaj imam dva najbolj grda golobja piščeta na svetu. In še so (vsa globja familija prepričana), da so sklani golobi…garsonijero sta namreč naredila iz borovih vejic na kraških kamnih na najvišji polici na balkonu. Potiho, potiho, dopoldan, ko ni bilo nikogar doma…pa imej potem srce, da jih deložiraš:-D