fižoleti
A niso fižoleti najboljša stvar na svetu. Pa tudi najbolj kul beseda. Kar ponavljala bi jo.. fižolet, fižolet,.. Zelo rada jo tudi uporabljam ljubkovalno, recimo.. Ti si moj fižolet! In kako so fižoleti kul - tile na primer so pred kuhanjem temno vijola, po kuhanju zeleni. So torej kot jaz, ne morejo se nič odločit.
In za vse, ki debelo gledate.. stročji fižol. A ni beseda stročji fižol najbolj smešna beseda ever!!! Fižoletu ne dela nobene pravice..
July 21st, 2010 at 11:20
Heh, prvič čujem za fižolete, pri nam jim rečemo mahuni. :)
Vsak dan nekaj novega. :)
July 21st, 2010 at 11:28
Men je tko slabšalno. Puber se! Ti s en fižolet!
July 21st, 2010 at 11:49
silvo, fižoleti so boljši od mahunov. garantiram! ;)
pera, ravnokar si izključena iz fioleti fan cluba!!!!
July 21st, 2010 at 11:52
Na moji domači grudi (Bela krajina) pa stročjemu fožolu rečemo … ne se režat … kozule. :) Moram priznat, da je fižolet stokrat bolj prisrčno. ;)
July 21st, 2010 at 12:26
Kaj pa fežek (prvi e je polglasnik, samo ne najdem znaka)? To je prisrčno. Nina. Fižoleti so pregrobi, mahune se pa sliši tko strupeno. Da ne govorimo o kozulah. Kot nekaj, po čemer morš it bruhat, če po pomoti poješ. Ni ga čez gorenšno.
July 21st, 2010 at 12:49
Agree, najboljše je, da vse Slovence čimprej naučimo na to besedo. Jaz to intenzivno počnem v svoji okolici. Enako intenzivno sem navadla svoje otroke na fižolete. In zdaj intenzivno čakam, da jih dobim kaj od matere iz Kp, ki se utaplja v njih, ker pri meni na Vrhniki so jih intenzivno požrli lazarji!
July 21st, 2010 at 13:01
Kakšni luštni barvasti navihanci. Ne glede na ime, ki ga po širni Sloveniji nosijo, so mi še vedno kot hrana bljak. :)
July 21st, 2010 at 15:31
bogatiš naš vokebjuleri :)
stročji fižol me vedno spomne na dalmatinske trebate-nešto ženičke v črnih kiklah, ki prodajajo svoje pridelke. med njimi je najboljši pomodori in mali zeleni ali rumeni stročji fižol
July 21st, 2010 at 15:35
naznanjam, da fižoletov ni več. so varno v mojem želodcu. ;)
July 21st, 2010 at 22:41
ej, sam vijolčnga fižola pa še nism vidla semizdi!
pr nas mu tud rečemo stročji fižol. drgač pa sem velik fen hecnih slovenskih, četudi narečnih ali arhaičnih besed. ena od teh je recimo faconetel alias robec. vedno se jim narežim, takim besedam. :)
July 22nd, 2010 at 08:43
Pri nas doma je seveda stročji fižol (vsi oji so zeluuuuu ozki), tako ja stopnicah pa so že fižoleti:D
Bjutiful vijola.
July 22nd, 2010 at 09:10
Krasni fižoletki, pa še super znajo pozirat :))
July 22nd, 2010 at 10:52
fržou. navaden al pa stročji je fržou. fižolet je čist preveč ljubko za eno zeleno zadevo, k dobi po kuhanju morbidno sivo barvo, pa pol ga še neusmiljeno požvečiš. vijola je dober. tarumen tut. sploh za minešto. iz gorenjskih ust se fižolet sliš čist bizarno.
July 22nd, 2010 at 15:32
na prvi uc sem najprej mislila, da so na prvi sliki gozdni polzi lazarji v lavorju vode (?) pojma nimam zakaj.
potem me pa prijetno presenetijo fizoletki :) ti zavidam vijolicne - in to magicne, spremenljive, kameleonske - takih pri nas doma se nismo imeli. ko pridem domov, bom o tej pomanjkljivosti takoj obvestila mamo, ki upam, da bo ukrepala naprej.
dober tek :)
July 23rd, 2010 at 08:22
Helena, js sm mela tut prvo asociacijo na povže. bljak!
July 24th, 2010 at 15:19
Uau, vijoličen fžk oz. fržou. Prvo poimenovanje prihaja iz Škofje Loke (in ga sama - priseljenka pač - ne uporabljam, ker mi je smešno za znoret), drugo pa iz Kranj in okolice (ta je tudi smešen - za fržou ti bo še žou …).
Prav spodobne zbirke besedišča nastajajo tukaj - bo počasi že za predlagat kakšnemu pridnemu raziskovalcu na SAZU-ju :)