tišina/praznina
Monday, October 25th, 2010Včeraj sem med enim komadom (ga še iščem) na koncertu doživela pravo tišino/praznino (opomba avtorice: ‘ker se po 24 urah ne morem odločiti, ali je šlo za tišino ali praznino, uporabljam oba izraza.’). Tišino med dvemi toni, točno izmerjeno tišino, ki ti je ravnoprav zarezala v dih, te pustila čisto negibnega, a hkrati polnega glasbe in občutkov. Včasih sem se tišine/praznine izogibala na veliko, bala sem se trenutka, ko je v pogovoru nastala tišina, polnila prazen prostor na papirju,.. Včeraj pa mi je postalo jasno, da je tišina/praznina stvar, ki naredi zadev interesantno, vznemirljivo in posebno.
Tole sem smešno napisala. Ampak, če vam povem, da so se včeraj v Menzi slišale dežne kaplje, vam bo vse jasno. ;)


















