hodnik II

Ok, naprej po hodniku. Živim v hiši, ki ima hodnik star 106 let in v katerem se temperatura nikoli ne dvigne nad 20 stopinj (ja, poleti se imamo krasno, pozimi pa treniramo za Himalajo in tako ti krasni cupati sedejo v naš hodnik v vseh letnih časih). In ima take gladke stopnice, po katerih strašno lepo drsi, tako da si lahko predstavljate otroško veselje, ko smo se puzali po njih. Ko smo že pri otrocih - razmišljala sem, kako mi je bilo včasih nerodno, da sem živela v tej hiši, ker so vsi sošolci živeli v hišah ali (novih) blokih, mi pa v eni stari ogromni hiši, na kateri še piše Nardoni dom. Pa kako mi je bilo nerodno govorit, da sem iz Ilirske Bistrice, ampak od kar se pojavlja na vseh artish straneh, zdaj strumno povem, da sem iz Bistrca. V sklopu tega razmišljanja, sem se tudi spomnila, kako nisem marala svojega imena in priimka, sedaj sta mi pa zelo kul. Ok, ne bi se pritoževala, tudi če bi se pisala Nina von Urh.

3 Responses to “hodnik II”

  1. mr.tina Says:

    šponski copati
    krasen velb/iček krasne bele barve
    komot se prepišeš vuvon Urh. 3x u lajfu se lahko (iz pametnih ali idiotskih razlogov)

    PS a mama ti dovol it ponoč ven?
    prov lepo jo pozdravlam, btw.

  2. k a t j a Says:

    doma je najblkul plac na svetu.
    in morm v podgrad na obisk čimprej! kakšne fajn štenge!!! pa obok nad vrati!
    in copacopa so najbl frajerski copati ever!

  3. mr.tina Says:

    o ti strela Nina, šele zdele vidm, da si iz temnega hodnika fotkala VEN skoz okno in ne ponoč oduzuni NOTR. tctctc…..
    vseen lepo pozdravlam tvojo mater.

Leave a Reply