Zine imam rada. O zinih se bomo pogovarjali še v prihajajočem emscu, zato stay tuned! In ko dobim še tak zine, kjer nekdo napiše priročnik kako se manevrira življenje. In ko je to življenje moje. Mehka kolena, vam rečem.. Če bi bilo kakšno tekmovanje za največ črnih scenarije na minuto na dogodek, bi majkemi, zmagala. In tudi verjamem, da če gre super najs, da potem se bo zgodilo nekaj grdega in vedno dočakam tisti moment. Ajde, da pošeram še en scenarij. Ziher ste bli že vsi na železniški postaji, tam kjer je un prehodek med stopnicami. No in vsakič, ko se tam mimo peljem, vidim moje zobe razbite na tistem srebrnem drogu. Ta levem. Prav vidim belo barvo na tistem železu. Včasih vidim tudi padec. Zobje se mi zvečajo in prletijo direkt na tisti drog.

In hvala R., means a lot!

Ugotavljam, da imam rada prehode. Te med letnimi časi. Ker mi dajejo občutek, da je lahko vsak trenutek nov začetek. Da ta začetek zapišem v beležko in se ga veselim. In seveda je prehod iz pomladi v poletje najboljšejši. Tako sem v pričakovanju dobrih koncertov, dolgih voženj, poletnih sejmov (5. julij!!!), posedanja po Metelkovi, srkanja gin tonikov ob četrtkih, .. In kot se za vsak letni čas spodobi je potrebna tudi garderoba. Rečem mami včeraj - ej, a mamo kako končjno majco? Ta dam, mam novi dve. Kaj pa srajco? Ta dam, mam eno z vzvezenim motivom zimskega drsališča jeseni. In komaj čakam, da bo poletje, da vam pokažem še poletno garderobo (tuta!!).

Mogoče še dve besedi o mestu. Non stop sem govorila, da je kot v Berlinu, čeprav v Berlinu še nikoli nisem bila. Tako da ne vem, kaj to pomeni. Verjetno, da je kul. Čisto me je očarala arhitektura in široke ulice, tudi moment Donave me je spomnil na morje. Pa velik majo uporabnih javnih površin. Nisem še videla tako nabasanega parka v centru, pa je bila ena navadna sobota. Ok, angleško ful malo govorijo, kar sploh ne bi bil problem, če ne bi bila madžarščina skrajno smešen jezik. Ne razumeš nič. Je pa fino ogovarjat ljudi direkt pred njimi (vem, da to ni lepo in upam, da noben madžar tega ne bo dal v google translate). Pa pivo je poceni in humus imajo fantastičen. In en plakat sem sfehtala.

Še preden je šla Neža v Budimpešto, smo se že zmenili, da jo pridemo obiskat. In tale obisk je bil ena najboljšejših odločitev. In šli smo s kolesi. Druga najboljšejša odločitev. Res super filing, ko lahko brez skrbi voziš po cesti, gledaš naokol in se imaš fanj. Tak na izi filing skoz. V glavnem, Neža ima super prijatelje, ki so nam organizirali rajd po mestu (ne znam povedat kako fino se je v skupini 50tih kolesarjev furat čez Donavo!), čiliranje v parku,posedanje po trgih, žur s projekcijo filma. Bil je res podaljšan vikend za v nebesa.

Moja druga najljubša stvar na svetu (prva je seveda nič delanje) je muzika. Muziko bi vzela s sabo na samotni otok. In ko me je Zoran povabil, da naredim mixič, za www z najboljšim imenom ever - Addicted to nothing, sem bila srečna in živčna. Živčna, ker mixov ne znam delat. Jaz muziko poslušam eno in dolgo časa samo to, tako da.. Enihu, poslušat! In se met fanj. Ali pa umrt, kar pride prej. In pod must (seveda poslušat vse mixiče) - priporočam od Jakata mix. Za v nebesa. In ja, končujem z mrtvimi prispodobami.

Danes je bil žalosten dan na naši rodni grudi. In jutro sem zato začela na spomladanskem Slavniku, ki s svojo svetlobo zelene bukve, pove, da bo vse ok. Da je potrebno zaupat in vztrajat.

To je bil en dolgočasen mesec.

Zadnje čase s fotičem nisva prevelika prijatelja. Najprej zato, ker če grem kam s kolesom in imam zraven še ključavnico in buhvari še kako od desetih beležk, ki jih tovorim s sabo, sem v prevelikem nevravnotežju. Plus, da sem non stop v skrbeh, da se mi bo torba odtrgala. Če pa že fotkam, je vse izzven fokusa. Mogoče so to znamenja, da neham fotkat.. Med znamenji pa vsaj kul muziko poslušam.