upanje





Danes je bil žalosten dan na naši rodni grudi. In jutro sem zato začela na spomladanskem Slavniku, ki s svojo svetlobo zelene bukve, pove, da bo vse ok. Da je potrebno zaupat in vztrajat.
This entry was posted
on Saturday, May 5th, 2012 at 19:22 and is filed under podgrad.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
You can leave a response, or trackback from your own site.
May 5th, 2012 at 20:37
Nina!
Kar se tiče žalosti te lahjo le objamem in stisnem:I
Te fotke in tvoji pogledi so lepi.
May 5th, 2012 at 22:04
En velik objem.
May 6th, 2012 at 00:12
hvala, punci! pomeni veliko.
May 6th, 2012 at 10:04
Nina, mi smo s tabo, če ne drugače pa v mislih.
Lepo si ujela upanje, ki ga ponuja narava.
Objem.
May 6th, 2012 at 18:46
Te fotke pa res pričarajo upanje. In tudi jaz upam, da bo vse vredu.
Drži se!
May 7th, 2012 at 10:23
kaj dogaja?
teb se to ne dogaja!
no, js navijam zate.
tut če včasih ne komentiram kakih 7 postov zaporedoma.
May 7th, 2012 at 10:49
Bravo Nina.
Zaupat in vztrajat. To je to!
In na tretjo fotko bi se vlegla in nič mi ne bi bilo treba delat in sonce me greje in … ni ponedeljek in ni dežja.
May 7th, 2012 at 12:14
še moj objem :)
May 8th, 2012 at 13:15
Ne vem kaj se je dogajalo Nina ampak se strinjam z Aljo, ki pravi da si lepo ujela upanje, ki ga ponuja narava. Fotografije povejo več kot besede. Pošilam ti pozitivne vibracije.