Ko sem dobila 50tko (objektiv in ne kako teto), sem bila ful srečna. Po parih klikih sem se malo ohladila in potem je ljubezen šla samo navzdol. Nikakor se nisva pobondala, nisva govorila istega jezika, najina koordinacija je bla na psu, skoraj so že solze tekle,.. Ampak mislim, da lahko rečem, da sva sedaj prijatelja. Velika. Mogoče še prevelika, ker tale fotka je preveč slattka. In pozdravljam fanta, ki bo ob tem postu zavzdihnil: ‘Ah, spet rože!’ ;) ;)

Žajbelj za v čaj in posušen mak za v.. ikebano.

Gospa Kontrola, ki skrbi za pisarijo na blogu, je kot kaže šla na dopust. In ker to ni podobno nobeni stvari več, ji bom počasi sledila tudi jaz. Ampak, ne še. Ne v takšnem oktobrskem vremeu.

A niso fižoleti najboljša stvar na svetu. Pa tudi najbolj kul beseda. Kar ponavljala bi jo.. fižolet, fižolet,.. Zelo rada jo tudi uporabljam ljubkovalno, recimo.. Ti si moj fižolet! In kako so fižoleti kul - tile na primer so pred kuhanjem temno vijola, po kuhanju zeleni. So torej kot jaz, ne morejo se nič odločit.
In za vse, ki debelo gledate.. stročji fižol. A ni beseda stročji fižol najbolj smešna beseda ever!!! Fižoletu ne dela nobene pravice..

Na počitnicah imamo eno otročad, ki se seveda po dveh dneh že vsega naveliča. In seveda, je naše podstrešje pravi adut iz rokava - počasi vlečemo na plan naše igrače.. Včeraj smo se cel dan žebljičkali. Mene je sicer bolj fascinirala retro škatla, v kateri so bili žebljički..

Super vijola je bil ta vikend, navkljub pričakovanju. Zlasti kul je bilo včerajšnje spremljanje finala s puncami in puncami iz skupine Nogomet za punce! The dogodivščina v tem letu za sigurno! Punce, če me berete, maham čez ekran!
In s to fotko svečano obljubljam, da ta teden ne bo na blogu nobene rože več. Vsaj ta živih, ne! ;)

Vikendaška, taka na izi. Pa čeprav ne bo na izi. ;)

Volnene rože in flisasti listi. Jp, skoraj v Sibiriji živim. Prav zabavno mi je, ko na twitterju berem jok in stok nad ljubljansko vročino, medtem ko sem sama pokrita z dekco čez kolena in razmišljam, če bi si šla po jopco. Letos mi v rodnem Podgradu še ni bilo vroče. Živim v predelu (grande soseska, ki obsega dve hiši), kjer konstantno piha. Legenda govori, da so se na tem mestu namenili sezidati cerkev, pa so jo prestavili na sosednji hrib (50m stran), ker je tukaj preveč pihalo.  In prej, ko vsi zakričite blagor, pozimi imamo zato še večji mraz!!

Polege sedenja na asfaltu, se gremo tod okoli še drugi šport - peštanje trave in ravnanje riti. Mega šport. Še posebno, če zraven pritiče kak sladoled.

Siva ni bila že dolgo časa tako kul. Predvsem ta asfaltna siva (ja, pri nas imamo asfalt iz praveka, zato je vsa pobledel). In ja, na asfaltu je tako kul sedet. In klepetat. In nič delat. In siva je barva za nič delat.
Ok, in še besen del objave - zakaj sem tako lena, da sem šele danes ugotovila, da je fotkanje v raw formatu takoooo kul? 10 minut fotkanja in objav za cel teden. ja, nina se drži julijske obljube.