(Skoraj) isti krog kot zadnjič, druge fotke. Slike so od malo prej, tako da.. Ja!!! Pri nas ne sneži!

Vam povem eno skrivnost. Čeprav sem velika 180cm in mam črne lase (ne vem, od kje mi ta merila za pogum), se bojim skoraj vsega na svetu. Danes v kategoriji strah pred živalmi predstavljam mačke, ki se jih res bojim. Zdaj se garant vsi smejete, ni možno, da se jih boji, ko jim pa na vse ilustracije vlači. Teh na papirju se ne bojim in ta na zgornji fotografiji je bila fotkana čez šipo. Mogoče se še bolj bojim sam še galebov in vrabcov. Če pomislim, se ne bojim našega Flipa, pajkov in insektov (ti mi grejo sam na živce).

Ko sem hodila še v prejšnjo službo, sem vsako jutro, še preden sem odprla oči, pogledala skozi okno v upanju, da ni ne snega, ne žleda, ne ledu,.. Sedaj pa opažam, da me slana sploh ne moti. Zanima me kako bom letos odreagirala na sneg..

Ker ste se mi zadnjič nekam sumljivo navduševali nad našo rodno vasjo, objavljam par fotk iz danšanjega šnell sprehoda s sosedovim mladincem. In ja, zanalašč sem objavila sam take fotke, da zgledamo kot mesto duhov. ;)

sem se klatila po Argentini - natančneje Buenos Aires - Mendoza. Razen konstantnega vonja zatohlega in ozvežilcev zraka skupaj in teženja, da nas bodo oropali, je bilo prav kul.

200m stran od naše hiše z ugotovitvijo, da je (v pozni) jeseni več barv  v naravi, kot bi si človek mislil.

Te dni prav fino bezljam okoli brez glave.

ps: Objava je bila nujno povezana z mački, kajti Maček Muri danes praznuje 25let.

Dva moja najljubša medmeta na a.

Ni ga lepšega kot v super družbi pohajat po svetu. Sploh ne opaziš slabega vremena, pozabiš na to do list, ki te čaka doma in se prepustiš petletniku, ki ga navdušuje lomo fotografija in dveletnici, ki ji moje ime ne dela nobenih problemov. Sva se v sekundi pobondale. Da družbe ob ta velikih picah in prijaznih kelnarjih sploh ne omenjam! ;)

Fotografsko neoperativna, zato ob kul komadih čistim oktobrsko mapo. Tale bezeg sumljivo spominja na bambus. In belina je kul. in layerji.