Danes sem bila malo okoli in mal odoma, utrujena pa malo več kot malo.

Prvi kostanj letos in to  v modrem pri povratnici v Deželo.
ps: Slikano s fotičem za v boršetko.

Ha, ni barva, ampak je lokacija. Ker danes vrem fura piškovit, se je pentax sprehodil samo po pisarni. Še celo s flashom sem mogla slikat in tega ne maram, zato so fontke smešnih odtenkov.  Stena pred mano, stena na desni in strop za mano.

Po arjavi še ardeča (ne, jutri ne bo armene). Vsi artikli iz moje kancelarije. Ne me spraševat, kaj je to za ena prva mediteranska rastlina (priznam, med urami Rastlin za ozelenjevanje sem klepetala), na drugi fotki je darilo mamine prijateljice za motivacijo, na tretji pa polna skleda ljubezni.

Dve najljubši rjavi hrani - pinjole in Nutela.

Okoli hiše, pred pisarno. Zdaj pa so pike . ;)

Okoli hiše.

Rože so za eno prav posebno punco, ki me je zelo razveselila z rojstnodnevno pošto. ;)

Vem, ne morem se jih nagledati. Čeprav jih ni več gor. ;)

Utrinek iz mojega mini žura z razlogom. Bilo je krasno kul, res hvala vsem, še posebej tistim od daleč in tistim od blizu, prijateljicam za paprike, kremice in pingvine, sestri za najboljše lepinje (in ostale dobrote) na svetu, bratu in njegovi punci za uštimanje najboljšega terasastega vzdušja ever, tistim krajinarjem v grupi, pridni fotografinji, tistim, ki so čakali igrice,  dvema fantoma za znižanje starostnega povprečja, vsem, ki ste pridno jedli in hvalili muziko s polnimi ustmi, pridnemu Flipu, fantu z vinom in pa fantu z najboljšim mesom, prijetni družbi, ki je ob polnoči z mano srkala chianti, pa ziher sem jih še ene deset pozabila. Priznam, da si ne bi mogla zaželeti lepšega praznovanja mojega zadnjega dne v devetindvajsetem letu.