marčevski plakat
Tuesday, March 9th, 2010
Marčevski koncert v sklopu Glasbenih večerov. Polifonični gozd. In vsi, ki me berete in vam Ptuj ni predaleč, takoj na koncert! ;)

Marčevski koncert v sklopu Glasbenih večerov. Polifonični gozd. In vsi, ki me berete in vam Ptuj ni predaleč, takoj na koncert! ;)

Že taužnt let se nisem zjutraj zbudila s potrebo, da primem čopič v roke. Ni švoh.. za taužnt let nazaj.

It’s a simplicity that makes things beautiful.
*Max Bill

Že nekaj časa se nisem pritoževala, sam to je pa višek.. Ti minusi me silijo v to, da sanjam samo o dolgem vročem poletju, čistem morju in svobodi.

Vas, mesto, gozd. Nastalo včeraj, kar tako, ko sem se ogrevala za header za en kul blog. Ostala pri ogrevanju, na žalost.. ;)

Posebna lepa hvala vsem puncam, ki me vsakodnevno razveseljujejo s super steklenimi snežinkami, doma narejenimi svečami, čajčkom za mrzlo kancelarijo, s sladkim presenečenji in.. Seveda lepa hvala tudi vsem ostalim, da ne bo pomote!!!! ;)



Luči miru iz Betlehema je mednarodna skavtska akcija z namenom širjenja miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Letos bo plamen že devetnajsto leto zapored prižigal sveče in srca ljudem, ki si želijo polepšati praznike s pomočjo članov Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v sodelovanju z Zvezo bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in Zvezo tabornikov Slovenije . Akcija dobi vsako leto nov pomen s konkretno pomočjo izbrani nevladni organizaciji oziroma skupnosti ljudi. V skladu s poslanico in geslom: Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven, želimo iskati majhnega človeka, zato bo denar iz akcije namenjen Zaporniškemu vikariatu, za projekt Ecce homo! več
Ker mi je celoten koncept akcije zelo všeč, sem si vedno želela sodelovati pri tem projektu. Nekateri zvesti obiskovalci bloga so me že kontaktirali, če sem imela kaj prstov vmes.. Ja, letos mi je pripala čast, da poskrbim za grafično podobo - plakate in bookmarke s poslanico.


Vam povem eno skrivnost. Čeprav sem velika 180cm in mam črne lase (ne vem, od kje mi ta merila za pogum), se bojim skoraj vsega na svetu. Danes v kategoriji strah pred živalmi predstavljam mačke, ki se jih res bojim. Zdaj se garant vsi smejete, ni možno, da se jih boji, ko jim pa na vse ilustracije vlači. Teh na papirju se ne bojim in ta na zgornji fotografiji je bila fotkana čez šipo. Mogoče se še bolj bojim sam še galebov in vrabcov. Če pomislim, se ne bojim našega Flipa, pajkov in insektov (ti mi grejo sam na živce).

Mačka, ki ne ve točno, kaj bi rada bila v življenju (uf, a še koga takega poznamo). Njena sestra je šla v rojstnodnevni dar dvajsetinšemalenkost stari A.