Če bi sedaj imela na voljo eno samo željo, bi si zaželela, da sem objektiv z 1.2 zaslonko, da bi se tako fino skoncentrirala!!

A veš, tisti filing, ko bi samo eno fotko objavil in nič rekel. No, to. Ok, mogoče bom samo to nalimala. Mogoče.

_
Do you know the feeling, when you just want to post a picture whitout any words. This is the feeling. And this is the right music for that filing.

Zadnjič je T. fino rekla, da se tolaži s tem, da bo konec. Čeprav še sama ne ve česa bo konec. Mislim, da sem na podobni točki tudi sama. Glava in telo sta se mi naravnala na en konec in zdaj tiho, a hropeče, čakata, da se bosta v enem trenutku resetirala. Mogoče bo ta trenutek takrat, ko bo enka šla v dvojko, ko bom mogoče zaspala pred tretjo uro zjutraj in v trenutku, ko bo lepo..

In, ko smo že pri koncu. Na pepermintu sem se znašla v kolažu mojih najljubših barv in če bi rad kdo ob koncu leta komu podaril grafiko ali pa značko, sem samo en klik stran.

Kakijev nisem nikoli marala. Tisto sluzasto zadevo in kot imam jaz sreče v življenju, nabašen še na takega, ki veže. Zadnjič sem slišala ful zanimiv ljudski rek: ‘kakiji so za goste in prasce’. Ampak letos smo iz Kanala in ajdovščine dobili neke kakije, ki so trdi kot jabolko in slatttki kot sonce. In ne, niso vanilija kakiji. To je neka stara sorta, še iz časov, ko se ni vedlo, kaj je vanilija. V glavnem ljubezen in a must jesenska hrana. Me pa je nekaj vedno begalo pri kakijih, zakaj se reče khaki barva tej puščobi, če so kakiji modno oranžni? V čudnem svetu živimo.

Ena velika stvar oddana v tiskarno (ok, čez par minut bo), adrenalina tolko, da sem ob pol treh zjutraj imela filmski maraton, ampak.. ta teden se grem enega izmed mojih najljubših športov - gledanjevluft! Ok, pa še na kako kavo bom šla! ;)

A veš tisto, ko ne bi bil tukaj. To se mi zadnje čase konstantno dogaja, v različnih prostorih, ob različnih časih. Danes ne bi bla doma, v torek se mi ni dalo bit tam, v sredo na troli sem si zaželela bit drugje. Včeraj sem si (šokantno) zaželela sneg, medtem, ko danes razmišljam o mesecu avgustu. Opažam tudi, da se mi to dogaja tudi na mikrolokacijah - ko sedim, bi ležala, ko ležim, bi bla odzunaj. In je naporno in utrujajoče. In boli me tam nad žličko.

Veliko stvari se dogaja in jaz ne hendlam vsega. Ali pa se mi ne da fotiča nosit s sabo. Bila sem na mesecu oblikovanja, postavljala razstavo v Kino Šiška. Ok, pod postavljanje se šteje, da sem narisala shemo, kako naj ilustracije stojijo in se sprijaznila z dejstvom, da bom imela sodo (!!!) število ilustracij. In bila na kavi z najlepšo srajco v Ljubljani, ki ima tudi žep za konfete! Ostali del sem prespala.

Vsi na veliko razlagajo kako kul, da se je začela jesen, ker so zdaj bolj delovni.. Kot kaže spet ne sodim v kategorijo teh ljudi. Jaz super delam, ko je sonce in vroče in potem morem zaradi vseh vročin it delat v kak lokal, kjer imajo klimo. Jeseni ležim in pijem čaje in imam suho kožo. Edina dobra stvar jeseni je to, da si morem dat kapo gor, ko grem na kolo in končno moj frfru mal počine. Poletje in veter v laseh so bila zanj tu mač.

Za mano (ok, v bistvu je še v teku in bo teklo še do torka) je najnapornejši teden ever! V bistvu sem sama nad sabo začudena, da lahko zdržim po 37ur skupaj z računalnikom na štiri dni podlage. Veliko je tudi pripomoglo djestvo, da sva bile pred računalnikom dve (Alenka, maham!) in lahko povem, da je vsaka ta druga beseda ob štirih zjutraj po dvajsetih urah dela tako smešna, da sva mislile, da sva cel blok zbudile od samega hihitanja! Moraste probat kdaj! Rezultat pokažem naslednji teden.
Enihu, ko bo peklenski teden za mano si bom kupila rože. Majkemi. In tale najlepši šopek mi je bil podarjen s strani sodelavcev čez hodnik (ajde, njim tudi maham!).

V ta novi stari mamini torbici sem pod podlogo našla tale kovanec. 200 lire. Sploh se ne spomnem, če je bilo sploh možno kaj kupit z 200 lirami.. Vsaj pri teti v Grado ne, tam je vse bolj fensi, ker hodijo tja na počitnice Avstrijci in Nemci. Enihu, tole krasno letnico sem nazdravila z enim ginom. In hvala vsem, ki misliste, da jih imam šestnjast ali pa štirindvajset.