Hm, tipično zame. Ko fotkam z lomoti, dobim navadne fotke, ko pa fotkam z navadnim fotičam, dobim lomo fotke. Tole zgoraj so prve zorki fotke. Naučila sem se pomebnih lekcij - da morem nujno nehat fotkat na enoleto pretečen film (sumim, da so fotke kosmate, ker je film staaaar), da tisti gumbi na fotiču z zaslonkami in časi, niso tam zastonj, da morem nujno povečati iso in da se morem met fanj. Kljub neupoštevanju vseh teh stvari, so mi slike so zelo všeč. In to je najbolj važno.

To je definitivno zadnja snežna slika letos. Mogoče bom še kakšno objavila decembra. Ni pa nujno. A ne veste, pri nas po brezpotrebnem sneži. Sigurno je sv. Valentin izgubil kompas, ker ste/so ga vsi zasuli s srčki in neumnimi gestami. Ja, vem, kamen imam namesto srca. Briga me, jaz bi zeleno travo in temperature in ..

Dvorišče na lomotu.

A veš tisti filing, ko se zjutraj zbudiš, ura kaže 8, pa je v bistvu 7 in se nasmehneš, kava je že skuhana, pes te uboga.. Klikneš na ta novi komad od Zero 7 in.. Joj, če bi danes laufala na maratonu, bi garant zmagala (ja, Nina, na 300m progi!). Enihu, vse je ok, da bi skoraj fejk oblake rabila…

Tako fino na izi zgledajo noge na Unijah.

Ninina zbirka lomotov se je povečala še za 3 kulske fotoaparate, vse zahvaljujoč enemu prijaznemu gospodu! Zdaj pa nizki štart: en, dva, tri filme noter in …;)

Danes pretiravam s fotkami, vem ;) Premalokrat se spomnim na mojega super duper lomota, ampak prejšnji teden sem ga imela v torbi (ponavadi z namenom, da mi jo zafila) in ko sem se peljala mimo makovega polja, sem se nehala pritoževati nad težo torbe in pofotkala pol filma.. ah, kot v v kakem indie filmu..