Ok, naprej po hodniku. Živim v hiši, ki ima hodnik star 106 let in v katerem se temperatura nikoli ne dvigne nad 20 stopinj (ja, poleti se imamo krasno, pozimi pa treniramo za Himalajo in tako ti krasni cupati sedejo v naš hodnik v vseh letnih časih). In ima take gladke stopnice, po katerih strašno lepo drsi, tako da si lahko predstavljate otroško veselje, ko smo se puzali po njih. Ko smo že pri otrocih - razmišljala sem, kako mi je bilo včasih nerodno, da sem živela v tej hiši, ker so vsi sošolci živeli v hišah ali (novih) blokih, mi pa v eni stari ogromni hiši, na kateri še piše Nardoni dom. Pa kako mi je bilo nerodno govorit, da sem iz Ilirske Bistrice, ampak od kar se pojavlja na vseh artish straneh, zdaj strumno povem, da sem iz Bistrca. V sklopu tega razmišljanja, sem se tudi spomnila, kako nisem marala svojega imena in priimka, sedaj sta mi pa zelo kul. Ok, ne bi se pritoževala, tudi če bi se pisala Nina von Urh.

Včasih sem res počasna. Že dve leti odkar blogam, mi ni palo na pamet, da bi pofotkala naš hodnik na rodni grudi. Enihu, to je naš hodnik, spodnja etaža. Sam zdaj se mi ne da govorit od našega hodnika (bom jutri), ampak se mi da poslušat tale kumadič. Na repeat. Gospodična ima skoraj isto barvno paleto kot naš hodnik. Beat this.

Še dobro, da se mi je včeri dalo it en krog okoli hiše. Krasne barve.

na mojem blogu. Aprila. Ker to je pa že višek, da ko grem čez kartico, so sam  rože, rože, rože. Razumem, če bi študirala krajinsko arhitekturo! Danes praznujemo otvoritev spomladanskega stokanja!

Vem, da je preveč zelene za eno objavo, ampak se mi zdi super uvod za jutrišnjo čiščenje Slovenije.

Pa še barvni del sprehoda. Tista okna na tretji sliki so bila moj prvi in drugi razred. Zdaj ne vem, če sta še.

Prvi del slik današnjega kroga po Podgradu. Ta kmečki del. Perjadi za ograjo se ne bojim. Kmečka drva so za GoLo, ki ne maram simetrije, fičko je pa za vse nostalgike.

Pa še eno obvestilo - se oproščam vsem, ki vam še nisem odgovorila na mejl. Jutranja kava je prekratka za vse. Se lotim danes. Objubim.

Še preden vsi zastokate: ‘oh, pomlad..‘, naj vam podam dejstvo, da sem tole fotkala v bundi!!!! ;)

Magnolija, vrba in pitane mačice. Amapk nisem sto procentna. Sto procentna sem, pa da je zunaj že skoraj sopara. Se bomo šli danes eno igrico, ki se kliče optimizem, a je prav!!

..pa ne tiste za oblečt.;) Včeraj sem baby-sitala. Doma imamo na tehniko&elektriko udarjenega mlajšega brata in 3 kalavnike lego kock, ki so stare od 30 do 10 let. Mama pravi, da bodo ti kalavniki njegova dota.;)