Letos ni bilo čestitk, so pa koledarčki. Taki veseli in geometrični. Obojestranski. In ker ima Nina ob teh prazničnih časih mehko srce, podarjam koledarček tistemu, ki bo v komentar napisal zakaj bo leto 2011 najbolj kul. Vem, to foro sem imela že lani, sam je dobra fora. Zberem dva najbolj kul! Časa je do silvestrovega!
ps. Značke bodo jutri. Vem, ful sem počasna. Naredimo eno rundo januarja. Za tiste okoli pa kak dan prej!
Enihu, leto je naokoli in res je bilo krasno! Čeprav ne maram sodih števil, se nad desetko ne bom pritoževala. Mogoče se mi par zadev ni izšlo, ampak overall gre to leto v anale zaradi kulskih odločitev, krasne službe, nogometa za punce, prvega nečaka, novih prijateljstev, prve omake iz malancan, krasnih dnevov na Unijah, fotk in patternov, krasnih projektov, novih fotoaparatov in objektivov, super hrane in poletnih mini piknikov, super koncertov, internacionalnih kosil in daleč najboljše muzike!! Maham vsem, ki so zaslužni za te stvari!
Tako.. v letu dvajset ena ena pa v bistvu nobenemu nič ne želim, ker vsi pravijo, da bo to itak najboljše leto in kaj človeku zaželiš v najboljšem letu? Najboljše, da uživa!!
Ker imam dobro srce in ker zunaj sneži, sem se določila, da čestitke, značke in še nekaj (in mogoče celo še nekaj) letos bojo! Naslednji teden dokončam kolekcije (ja, prav ste razumeli, več kolekcij bo. Brez skrbi, še imam časa za bit lena.), potem bomo pa začeli pobirat naročila. Takšen je bil sklep na skupščini. Mogoče bo kaj zamude, ampak a ni čar novoletnih čestitk pošiljanje v zadnjem hipu?
Ofišli, se veselim naslednjega leta. Zarad beležke, kakopak. Beležke od typotheque.
PS: doma imamo nova okna. okenske police so tako široke, da so že skor foto studijo!!!
Včeraj sem med enim komadom (ga še iščem) na koncertu doživela pravo tišino/praznino (opomba avtorice: ‘ker se po 24 urah ne morem odločiti, ali je šlo za tišino ali praznino, uporabljam oba izraza.’). Tišino med dvemi toni, točno izmerjeno tišino, ki ti je ravnoprav zarezala v dih, te pustila čisto negibnega, a hkrati polnega glasbe in občutkov. Včasih sem se tišine/praznine izogibala na veliko, bala sem se trenutka, ko je v pogovoru nastala tišina, polnila prazen prostor na papirju,.. Včeraj pa mi je postalo jasno, da je tišina/praznina stvar, ki naredi zadev interesantno, vznemirljivo in posebno.
Tole sem smešno napisala. Ampak, če vam povem, da so se včeraj v Menzi slišale dežne kaplje, vam bo vse jasno. ;)
Bedna fotka, krasen koncert. In če jaz rečem, da je bilo krasno, potem je bilo res krasno.
Danes sem ugotovila, da v Šiški živijo dva tipa fantov - eni fanti, ki super kuhajo (pojedla sem celo ta pekoče stvari, repete) in drugi fanti, ki ne berejo mojega bloga. ;)
Tista vesela novica par mesecev nazaj je botrovala tejle čestitki. In sam nekaj bom rekla - končno ena punčka!! ;)
V bistvu to ni N, ampak je Z. In v bistvu bo to še ena objava, kako se imam kul. Tako kul, da grem že sama sebi na živce, ker nisem nič tečna in jamrajoča in stokajoča. V bistvu se ne prepoznam. Ne moti me niti mraz, niti sestanki ob 8h zjutraj. V bistvu sem sigurno še pod vplivom včerajšnjega koncerta, kjer lahko še enkrat rečem, da so New Wave Syria daleč najboljši slovenski bend (al kar koli že) in da sem včeraj prvič doživela, da sem se na koncertu dobesedno smejala. Krivi so Stereo total. In Kino Šiška je mejkemi cela plesala. In res je blo super. V bistvu je blo vse skupaj random in zelo kul. Tudi torta ob dveh zjutraj.
In ja, v bistvu, obljubim, da bom nehala bit kul in srečna in da bom naslednji teden sam jamrala in stokala.
